VESNA PIŠE NOVIČKE nov blog: VROČI STOL

nov blog: VROČI STOL

Misel na besedno zvezo: “vroči stol” vzbudi mešana občutja. Če izhajam po večini, bi rekla, da si večina ob tem misli intervju oziroma odprto debato, brez dlake na jeziku, ali odgovore na vprašanja, pa četudi so še tako vroča,sočna ali nesmiselna, na katera bi človek na stolu, moral odgovarjati. Vsa občutja na stolu, bi lahko res primerjala s tem stolom, katerega imam jaz v mislih – pa ni ginekološki…

…če vas še malce podrezam, preden razkrijem točno “lokacijo” stola, občutki na njem so ponavadi takšni: že preden veš, kaj te čaka, si ves nestrpen, nemiren, seveda tudi živčen, čeprav boš to skrival. Roke se ti potijo, ali so mrzle, na WC  odhajaš zelo pogosto, čeprav odtočiš samo kapljico ali dve…, ne veš ali te zebe, ali ti je vroče…se slačiš in oblačiš, ko čakaš da, zaslišiš svoj priimek…

shutterstock_161022362-440x308

Sedaj vam je že jasno o katerem stolu govorim a ne? Še največji “as”, “jack”, ali nekdo, ki ima zelo visoki ego, postane tukaj zelo ponižen in krotek….da, samo nekdo ima takšno moč – zobozdravnik. 🙂

Če pa imaš srečo takšno kot jaz, jaz namreč zelo rada obiskujem zobozdravnika, kdo pa ga ne bi, če pa je mlad, simpatičen, predvsem pa nežen.   Pri njem imam nasmešek ko pridem in ko grem, no razen če se zgodi naslednje…

V našem zdravstvu vsi vemo, da ni rožnato, sploh kar se tiče čakalnih dob. Da prideš na vrsto dokaj hitro, se predlaga, da se naročiš, ko še ti nič ni, saj veste – pač rutinski pregled, če bi se mogoče kaj našlo. Pri zobozdravniku je kontrolni pregled na 6 mesecev, seveda pa se moreš prej naročiti, a ko se naročiš, čakaš 8 mesecev (če si take sreče kot sem jaz) – torej imam kontrolo na 1,5 leta. Ker pa sem od malega navajena hoditi redno na kontrole na pol leta, sem se vprašala kaj naj storim?!

Zobozdravnika že prav pogrešam. Joj, pa nisem, mazohist, in ne,nimam rada, da mi kaj preveč čohlja z vsemi tistimi instrumenti po zobeh, pač pa bi ga enostavno rada videla, da vem, da je z mojimi zobmi vse v redu. Tako stavim na aduta. Tako pač simuliram bolečino v zobeh, in upam, da bom kaj prej na vrsti. Upala sem, da bom na vrsti čez kak teden, ampak ne, želi me videti še isti dan! Hura, hkrati pa panika! Kaj pa sedaj?! Jah nič, potrojim čas ščetkanja, in drgnem tako dolgo, dokler me res ne začne boleti dlesen. Krasno. Sedaj se vsaj pretvarjati ne rabim.

Naročena sem zadnja ta dan. Srce mi razbija, ne vem, če od strahu ali česa drugega. Vseeno sem upala, da bom imela malo več časa za psihične priprave za “vroči stol”. To me je vrglo s tira. Odločim se, da se nekako morem oddolžiti, da me je vzel tako hitro – mimo čakalne vrste, čeprav vem, da ga zavezuje zdravniška obveza glede “nujnih zadev”, zato se odločim, za preverjeno zahvalo – bonboniero. Zobozdravnik pa čokolada?! Hm…eh, saj tudi njemu verjetno kdaj pade cuker…

Že ob vstopu se zahvalim, in pokaže mi na stol. Vzamem si čas, da odložim in obesim stvari, da lahko še zajamem sapo in se malce pomirim. Usedem se. “Kje vas boli?”, vpraša. “Saj misli na zob a ne?!,” pokažem v smeri ranjene dlesni… Gleda nekaj časa, čudno tiho je, tipa vse okrog, najine oči se srečajo…Že ko želim nekaj reči, mi z lučjo zasveti v oči. Da ne bi spet preveč govorila?!  Nato končno izjavi:”Nič ni videt, vse je v redu. Imate samo ranjeno dlesen. Morda vas od tega boli.” Jaz se še kar ne dam odgnati iz stola zato nadaljujem:”Kako to mislite, nič?”  Nato vzame moje slike zob in si vsako ogleda. Jaz pa nadaljujem:”Toliko mojih slik imate? Samo te so očitno stare. Bodo vseeno v redu?!” Po moje ni vedel, če bi se smejal ali bi mi kaj nazaj rekel…sestre namreč sploh opazila nisem. Odloži slike, se obrne k meni in reče:” Gospa, vse je v redu. Pridite spet na kontrolo čez pol leta.”Sestra pa doda:” V primeru kakšne bolečine, pa pridite prej,” in mi pomežikne.

imagesAh, vzdihnem, se zahvalim…namenim mu še nasmešek in odidem. Tako je šel še en poskus, da bi se večkrat srečala.