Zgodba, ki me je ganila do solz …

Živimo v času, ko smo skorajda vsi doma med štirimi stenami, nekateri bi radi delali pa ne morejo, drugi so ostali brez dela… je obdobje, ki nas bo zaznamovalo tako ali drugače.
Odrasli iščemo rešitve, se prilagajamo zdaj sistemu, zdaj ukrepom… skratka vedno je nekaj.

Kaj pa otroci?
Nekateri so v najbolj občutljivem obdobju in to jih bo lahko zaznamovalo za vedno. Pravijo, da otroci najlažje sprejemajo spremembe. Pa jih res?

Vsakemu staršu je druga najbolj pomembna oseba v življenju njegov otrok. Želi mu nuditi vse kar mu lahko, da se bo lahko izoblikoval v osebo, katera si želi postati. Življenje pa žal ni potica. In marsikje se lahko kaj zalomi.

Tako mi je pisala tudi ena mamica, ki želi ostati anonimna, saj ji je težko, da sploh mora prositi za pomoč. Z možem sta se ločila, postala je mati samohranilka. Odplačati še mora kredit za stanovanje, a pred kratkim ostala brez službe zaradi propada podjetja (posledica korone). Sprašuje se, kaj bo dala na mizo in plačala položnice, kaj šele, da bi lahko otroku kupila darilo, ki si ga želi…

Njen sin je star 10 let. V šolski knjižnici mu je v roke prišla knjiga Dogodivščine na galebjem otoku. Ker obiskuje tabornike, mu je bila knjiga še posebej pri srcu, saj so v njej taborniške pustolovščine, je pisal Božičku, da bi mu jo prinesel.

Mamica se je osebno obrnila na mene in mi povedala svojo zgodbo. Brez vsakega pomisleka sem bila pripravljena knjigo podariti.
Je že res, da sem tabornica in nas naš obroček na rutki opozarja, da vsak dan naredimo vsaj eno dobro delo, ampak sem tudi človek in sem pripravljena pomagati sočloveku v stiski. Kaj pa je lepšega, kot videti srečen obraz otroka?!

Verjamem, da se dobro vrne z dobrim.
V kolikor bi tudi vi želeli biti dobrodelni, se lahko obrnete na CSD, ki ima seznam otrok iz socialno šibkih družin.